Pred časom smo pisali o novosti na Ameriškem tržišču, točneje o ETS nabojnikih za Glocke. V ZDA jih kujejo v nebo, malodane kot najboljšo stvar po rezanemu kruhu. Bojda zato, ker so polprosojni in se tako vidi, koliko nabojev je še v nabojniku. Vse lepo in prav, ampak… Če imate vaš polprosojni nabojnik vstavljen v vašega Glocka, in si zaželite pogledati koliko streliva vam je še preostalo v nabojniku, potem, ne da ga izvlečete iz ročaja, zadeva ne deluje ravno, kajne? Nekateri nabojniki imajo okenca pri strani, nekateri luknjice zadaj v prav ta namen; da na hitro, približno ocenite koliko vam je še ostalo, za postreliti (…pa ne mislim hudobcev, zlobcev, zombijev ali česa podobnega).
Glock nabojniki sami po sebi niso dragi, vsaj ne v primerjavi s konkurenco. So pa izredno kvalitetni in izredno trpežni, nadomestni deli so dobavljivi in poceni. Že res, da so stvari narejene v Evropi čez lužo dražje, enako velja za stvari narejene v ZDA, na stari celini niso samo dražje ampak tudi težje dobavljive. Pa vseeno, zakaj se nekdo odloči, da bo izdelal nekaj, kar na tržišču že obstaja, deluje dobro, ima sprejemljivo ceno obenem pa ta novost ne bo, če sploh, presegla že obstoječega konkurenta? Gre morda za patriotski poskus, kupujte domače oz. lokalno? Gre za vajo v slogu? Vsem znana je Magpulova prigoda, ko so si prvič umazali dobro ime, ko so prehitro na tržišče spustili njihovo verzijo nabojnika za Glocke. Zadeva je sicer bila trpežna, celo delovala je, vendar ne vedno in ne povsem dobro. Magpul je napako odpravil v naslednji seriji, (vsaj tako pravijo), vendar je grenak priokus pri strelcih, ki so v navalu navdušenja nabojnike prve serije kupili, ostal.
Magpul je leta gradil dobro ime, z artikli, novostmi in inovacijami, ki smo jih tako v ZDA kot v Evropi, pa še kje, sledili, jih uporabljali in jih kovali v zvezde. Prvo odstopanje od dobre prakse je se je zgodilo z Masado, izredno dobro zasnovano jurišno oz. športno puško, ki je nastala v Magpulovem razvojnem oddelku. Strelci smo pričakovali, da se bo Magpul spustil v izdelavo orožja, pa so sprejeli nepričakovano odločitev, da bodo raje izdelavo prepustili komu, ki se na to bolje spozna. Do tu vse lepo in prav, osebno sem težavo videl, ko se je Magpul odločil da proda pravice za izdelavo, razvoj in trženje Remingtonu in Bushnasterju. Sicer dve priznani podjetji, ki pa ne slovita niti po inovativnosti, niti po izredno kvalitetnih proizvodih, vsaj ne na nivoju, ki smo ga bili vajeni pri Magpulovih PMAG nabojnikih recimo. Magpul smo pač jemali kot sinonim za kvaliteto, sedaj pa so prepustili Masado tržišču in vsi upi, da bomo imeli dobro če ne že kar superiorno puško na voljo, so izpuhteli. Zahvala gre seveda Remingtonu in Bushmasterju, ki sta odkupljene pravice hitro poskušala monetizirati, vendar dokaj neuspešno. Tako je Masada oz. ACR predraga puška, ki se ni nikjer izkazala, prav dosti strelcev pa je tudi ni pohvalilo.
Magpul pa je še naprej razvijal koncepte, FMG/FPG-9, PDR in tako dalje, vendar je ostajal v vodah kjer so bili domači. Nabojniki, deli in dodatki, vse kvalitetno, vse delujoče. Revolucionarno odprejo trening oddelek, kjer blestita Chris Costa in Travis Haley, standarde snemanja videov postavijo nenormalno visoko in konkurenca se jih zaman trudi ujeti. In že smo pri drugem manjšem razočaranju; Costa in Haley zapustita Magpul, bojda zaradi denarja. Zagotovo je bil v igri tudi ego, vendar mislim, da je denar prevladal. Strelska skupnost se spogleda, malce otožno ugotovi, da gresta Chris in Travis vsak svojo pot, Magpul pa tudi.
Nato se Magpul loti še airsoft-a. Magpulova airsoft podružnica, PST ponuja vse kar airsoft svet potrebuje, Kitajci jih pridno kopirajo, prehitevajo, tako pridejo na tržišče prvi Magpul okviriji za airsoft Kalašnike. Ti dejansko delujejo, kar je malce težje trditi za Magpulove nabojnike za prave Kalašnikove, ki so prišli na tržišče lansko leto, torej 2015. Je magpul mogoče spet prehitro na tržišče poslal artikel, ki ni dovolj testiran, preverjen, razvit do konca? Več kot očitno. Težave in pritožbe nezadovoljnih kupcev na drugi strani luže se kar vrstijo, vendar se Magpul za razliko od prejšnjih let, tokrat odzove dokaj negativno. Namesto zagotovila, da bodo težave odpravljene, so raje malce osorni, vidno slabe volje in bentijo nad blogerji in strelci, ki pišejo negativne recenzije. In tako smo pri predzadnjem dejanju Magpulovega slabega vtisa.
Za pojasnila se obrnemo na Magpul, točneje na gospoda Drakea Clarkea, direktorja Magpula. Glede na poznanstva (…yep, hvalisanje je na mestu, kajne, sploh pa se dobra roba sama hvali) smo se poizkusili dogovoriti za kratek intervju v Nuernbergu, na sejmu IWA. Seveda so nas zanimale običajne stvari, verjetno iste kot zanimajo veliko večino strelcev v Evropi. Kakšno je stanje z Glock nabojniki, kakšno je stanje z Kalašnikov nabojniki, kako se bodo lotili pripomb na dele in dodatke za Kalašnike, ki niso vedno kompatiblni ter seveda kako je z dobavljivostjo Magpul artiklov v EU? Žal naša vprašanja niso naletela na plodna tla. Pri Magpulu celo zadevo sprejeli zelo negativno. Namesto intervijuja so se zahvalili za vprašanja in zanimanje sestanek pa odpovedali. Saj razumem, da bi bila vprašanja glede selitve v Texas in uspešnega poslovnega leta 2015 bolj sprejemljiva, vendar strelcev v EU ne zanimajo te zadeve, uporabnike zanima kje in za koliko lahko kupijo Magpulove izdelke in ali bodo zanesljivo delovali. To da ITAR zakonodaja ni naklonjena izvozu iz ZDA končnega kupca ne zanima preveč, čeprav se tega zaveda, končnega kupca zanima ali ima Magpul ambicije, da kupcu pomaga da pride do željenega artikla. Žal nam namesto jasne izjave Magpula ostanejo le medmrežne govorice. Namesto govoric, raje citat iz stare dobre slovenske pripovedke. “Srečno hodi!” pravi Packy, minister Gregor (Drake) pa nič.
Ampak, vrnimo se za trenutek k prvemu delu kolumne, nabojnikih. Večina podjetij ne izdeluje več lastnih nabojnikov, raje jih naročijo pri specializiranih in preverjenih proizvajalcih. Eden najbolj znanih je zagotovo Italjanski MecGar, ki dobavlja nabojnike za številne svetovno priznane proizvajalce pištol, med drugim tudi za Beretto in za Slovenskega REXa.Će smo do pred kratkim jemali Magpul kot enega teh proizvajalcev, kamor se zatečeš, ko potrebuješ preverjeno kvaliteto, danes temu ni več tako, vsaj ne za vse nabojnike. Nabojniki za serijo AR-15 so še vedno kvalitetni, delujejo bolje kot večina konkurentov, žal so malce dragi in ne vedno dobavljivi. Posledično se spet sprašujem, čemu vsi ti poskusi prodora na tržišče z artiklom, ki ni superioren, ki že obstaja v podobni obliki, ki ne ponuja nekaj več ali kaj novega, pa naj bo to za Glocka ali Kalašnika. Sklepam, da odgovor leži v želji po zaslužku, vendar zakaj potem ponuditi manj kvaliteten artikel in upati na najboljše? Konec koncev je kvaliteten nabojnik prekleto pomemben za zanesljivo delovanje puške ali pištole. Večina težav s zanesljivostjo pri AR-15 platformi izhaja iz težav z nabojniki. Samo sklepam lahko, da je kalkulacija pokazala, da se splača manj vložiti v razvoj in testiranje in ponuditi malce slabši artikel 300 milionskemu tržišču v Ameriki. Po drugi strani pa, prosti trg v ZDA je dobro razvit in kupci, v tem primeru strelci, zavajanje, nateg ali samo slabo poslovno prakso, hitro kaznujejo. Cela zadeva je večplastna. Seveda ima vsaka blagovna znamka svoje vernike, kot tudi svoje nasprotnike.
Žal pa v zadnjem času neodvisni novinarji in blogerji postajajo tarča nezadovoljnih proizvajalcev, ki si z odvetniki skušajo na sodišču priboriti nazaj dobro ime. Upravičeno ali ne, plačani članki so eno, tam so slavospevi proizvajalcem ne samo zaželeni ampak pričakovani. Recenziranje in testiranje s strani neodvisnih in občasno preveč zagnanih medijev, spletnih ali tiskanih, pa bi morala biti dobrodošla praksa. Kot kaže, temu ni tako. Kam nas bo vedno močnejša alergija na konstruktivne kritike pripeljalo, pa bo pokazal čas. Lahko pa tudi, da se motim.
